dedo nas, kot redni bralci že veste, rad pocrklja s kakšno kuhinjsko spektakularko … ko je bil tri pare let nazaj chef še kot novopečenec v razširjeni familiji povabljen na novoletno večerjo, mu je bodoči tast (vidiš, šele zdajle mi je prišlo na misel, da bi se mu lahko reklo tudi taste – se pravi tejst … fejst!) duri odprl pokrit s pravo, snežno belo kuharsko klafedro, na mizo pa je tisti večer prinesel marsikakšno fino reč, še najbolj se zdajle spomnim ajdovih blinov s kislo smetano in kaviarjem (vodka inklusiv) … pa seveda legandarnih gosjih jeter s popečenimi hruškami … in enega hudega chiantija iz žlahtno zaprašene steklenice …takih in podebnih festnov je bilo potem še kar precej, skoraj vsak pa je bil filružan s kakšnim fajn konceptom … za letošnji festen mu je – sicer ni povedal zakaj, ampak o razlogih se pri konceptualizmu pač ne gre preveč resno spraševati, še posebej, če so posledice blagodejne – v glavo padla ideja, da bo celo večerjo zapakiral tako, da jo bomo pojedli z žlico, za povrh pa je vsako rihto serviral v lončkih, takih za belo kavo … prištimal pa nam je celih sedem riht: nakockan dimljen losos s škampom, ajdova juha s polži, decembrski jurčki v smetani, gosja jetra (tokrat brez hruške, ampak nekaj nakockanih, nekaj celih … gosja jetra na žlico – tega pa zihr še nihče ni jedel), jelenov golaž (nakuhan iz majhnih, komaj kakšen kubični centimeter velikih koščkov mesa), rezinica francoskega smrdljivčka z borovnicami in gosta krema iz kuhanih suhih fig in orehov … vinarili nismo na žlico pa tudi ne na lončke … začeli smo z veuve clicquot, nadaljevali z dvanajstletnikom iz saint-emilionske kleti pontet-clauzure, in prijetnim no name sladkuhom iz okolice toulousa … presekali in dobro zašpičili za 07 pa smo z več kot 100 šnopčki v enem samem mehkem ekstra starcu – hennesyjevem x.o-ju … 07 bo supergud, boste videli!