ajdov orehovec

wajdowc z orehimed severnimi primorci kroži (no, vsaj včasih je krožila) šala o treh mestih, ki se začnejo s črko w … washington? … ja! … waterloo? … ja! no, še enga slovenskega! … slovenskega?!? na w? hmmm … ja, wajdovšna a ne?!, hahaha … aha, to je kraj, kjer jim je skoraj uspelo zafurati eno največjih slovenskih blagovnih znamk, kjer bodo postavili največjo piramido na svetu in kjer imajo fuzbal klub, katerega tekme je včasih treba prekiniti zaradi močne burje … poleg župana imajo še kar nekaj naravnih lepot, v dobro pa jim gre šteti tudi to, da koren imena svojega kraja delijo z žitarico, ki to, strogo biološko gledano, sploh ni … ampak to nas pri mesenju ajdovega kruha in handlanju z ajdovo moko vobče niti ne moti toliko kot dejstvo, da se ajdovka v stiku z vodo spremeni v težko obvladljiv in besnenje povzročujoč poc … nekoč, ko bo imel veliko časa, vam bo chef zaupal, kako je potekal njegov zgodovinski, leta trajajoč mitski boj za kuho normalnih ajdovih žgancev in koliko sprijetih pocastih sivih kepastih gmot je med tem bojem končalo na smetišču zgodovine … tokrat pa – v duhu priprave na zimsko visoko sezono tlačenja orehov v testo – kratka črtica o pripravi ajdovega kruha z orehi … Nadaljujte z branjem→

turška savna

na limonasto savnanje pripravljena postrvv hladetini, ki se nam končno približuje, bomo vedno rajši iskali zavetje in toplino … gostilniške vrtove in paradajzovo solato bomo zamenjali s polmračnimi krčmami in golaž-vampi mešano, pirčke in špricerje pa s termično obdelanimi vinkoti … kuhanc in da hause! (no,tako navdušeni, da bi kuhali briškega quercusa, vam vseeno ni treba bit) … špancir po ljubljanski štantih sicer da nepoučenemu obiskovalcu slutiti, da gre za strpno in multikulturno družbo: izza poskakujočih bateriziranih kužkov in muck se smejijo kitajčki, iz zvočnikov pumpajo harmonike, na ogretih pladnjih pa se bratijo pleskavice, prebranci, pečenice in kislo zelje, na vsaki strani pa imajo za varuha po eno štango kebaba in par štangic od hotdoga … če bi človek res hotel za roge zgrabiti globalen duh časa bi bilo morebiti še najbolje, če bi to naredil z multi-kulti kravo, chefov končni sklep pa je bil, da bo, omamnim mesnim aromam navkljub, sledil applovemu predlogu in poskusil z nečim lažjim … na domače kopanje v limonasto turško savno je zato odnesel dve premraženi postrvi, špinačo in šampinjone … Nadaljujte z branjem→

poseg v zasebnost

bo pa še chef sledil splošnem trendu in, podobno kot gušti, posegel v zasebnost slovenskega rock pevca … ekskluzivno vam razkrivam, da peter lovšin je zobatce! … si morte mislt, v petek je na tržnici kupil kar dva! … ampak se spozna, iz jate, ki je odmarala na ledu, je izbral prav tista dva, ki sta imela najbolj sijoče oči …

vesoljska klobasa

no, če so nas američani na zlati ploščici leta 1977 še uspeli zignorirati in morebitnim vanzemaljcem niso želeli sporočiti inič o obstoju našega naroda, pa skoraj 30 let kasneje brez nas ne gre več … gospa sunita williams, ki se ji po žilah pretaka mešanica indijske in slovenske krvi (hecno, ne, ker je indija pradomovina tukaj ne ravno priljubljenih romov), je bojda v škatlo z malico za svoj vesoljski izlet dala nekaj parov kranjske klobase … ker nategunski mesarji to plemenito mesnino v izvirni domovini delajo precej drugače kot veleva dogoverjena komanda, se je sunita raje odločila za izdelek firme azman & son meats iz clevelanda … no, pa tudi sicer se, kot kaže, naši bratje na tujem z objavljanjem receptov in priporočenjem mesarskih delavnic s ponudbo kvalitetnih slovenk (v dimljeni in plain verziji) precej trudijo, da ne bi kdo po nemarnem menil, da je klobasa enako kiełbasa ali kovbasa … sunita že ve …

nevarnost

oči, kam greš?
grem na eno zabavo, k ma en  moj prjatu rojstni dan.
a greš z berlingotom?
ne, s taxijem.
zakaj pa ne z berlingotom?
ja, ker je nevarno … ker če piješ pivo je potem nevarno vozit avto …
a se lohk razlije?
kdo?
ja pivo, ne?
ja, res se lahko razlije … 🙂