no, evo, končno je globalno segrevanje doseglo tudi naše kraje, tako da švic kvalitetno teče, senčni kotički so oblegani, hladne pijače in sladoledi obračajo krivuljo pradej navzgor, asfalt tlačijo japanke in sandali, na ogled pa je tudi precej popkov in ljetnih haljinic … marsikdo, tudi jaz med njimi, meni, da je treba tudi krmo, ne le obleko, prilagoditi temperatunim razmeram … zdajle, ko kurimo krepko čez trideset pač ne gre nažigati krvavic in kislega zelja (čeprav centraške turistične oštarije pred japonce postavljajo prav tovrstne narodne specialitete), ampak kaj bolj osvežujočega … seveda pa je treba kdaj po punkersko prkršiti pravila in v vročinskem valu našopati kaj takega, kar sicer srce , telo in duha greje v bolj hladnih cajtih, recimo čili konkarne … nenazadnje ga je zorg – četudi je bilo 37,2 zjutraj – jedel vsak dan, pa ga je betty kljub temu (če ne celo zaradi tega?) imela rada … domača različica, napražena kakšen teden nazaj, je bila ponujena tudi otroškemu oddelku, zato je nismo zalivali z alkoholom in dodatno greli s čiliji … prav zato bi temule
bilo rahlo trapasto reči chili con carne, čeprav izgleda prav tako … razlika je na jeziku, v pripravi pa enkrat vmes v kastrolo zalučaj še pekočine po svojih preferencah in zmožnostih … drugače pa takole: Nadaljujte z branjem





