po overloadu vseh visokoletečih besed o kulturi, našem največjem pesniku, prazniku slovenske narodove biti itd, ki jim je danes zjutraj s prejšnjim postom pritegnil celo chef, je pa zdajle skrajni čas, da presekamo in sproščeno uravnotežimo z eno pesnikovo bolj kosmato in tudi temule blogu bolj prilično … takole bomo dejali: jej, pij in kavsaj, za večnost se ne ravsaj …
ker se spodobi, da osmega februarja ob recitiranju poezij mementamo morija doktorja prešerna, predlagam, da to naredimo v kuhinji … možnih je več izhodov: ako so ti blizu roke inu ognjišča kuharske bukve valentina vodnika ali katharine werderdus kuharico v prešernovem času ti ne bode težko poustvariti kakšne košte izpred dvestotih let … druga šansa je, da na suho zgrizljaš niz suhih fig, še boljše pa bo, če jih malo namočiš in jih zmelješ v ta hitro domačo pašteto … še najbolj fino pa bo, če bomo združili poezijo za otroke in odrasle in naredili kompot iz suhih fig v belem vinu … Nadaljujte z branjem
evo, en trženjski nasvet za vilija vratnika (no, ja, saj verjetno ga ne potrebuje, ampak na večer takele fletne nedelje je fino mal pametovat iz fotelja): programe je treba narediti uporabnikom prijaznejše, tako da jih bodo radi in z veseljem uporabljali, da bodo komaj čakali, da jih poženejo … pucanje šajb na novih prozornih vistastih oknih bo verjetno kar naporno opravilo, zato bi bilo smotrno razmisliti o nadgradnji uporabniške izkušnje s kakšnim bolj prijetnim featurjem … za začetek predlagam upgrade excela in sicer tako, da bo grafe zmogel prikazovati v tridimenzionalni, hrustljavi, sočni in dišeči tehniki … eksampel je priložen na fotki, v nadaljevanju pa piše, kako se ga naredi … Nadaljujte z branjem
če slučajno ne veste: gospod spahija je precej dober košarkarski trener … na misel pa mi je prišel, ker se mi tržnični kombo friganih sardel in paradajz/paprika/čebula solate že cel popoldne prav po basketaško zaganja iz želodca gor proti žrelu … upam, da ne bo zakucal …
enkrat je bil en tak oktober, kot je letos cela zima, se pravi, da je sonce vsak dan cel dan ždelo tam gor na praznem modrem nebu in delalo veselje in promet vsakemu oštirju z vrtom … produžetak tega oktobra se je zgodil v novembru, ko smo za dober teden dni naselili svoje organizme na lipari in brundajoč si rambotov moj-skutere-tu-tu-tu-tu … moj-skutere z rumenim piaggotom delali kroge po otoku, vključno s postankom na sagra del pane e del vino v pianoconteju, kjer se je jedlo, pilo, plesalo in smejalo, chefica pa je za bonus na srečolovu celo zadela set za šivanje (z gumbi vred) … viš, mi je pa šele zdajle prišlo na misel, da bo treba drugi teden novembra še kdaj poromati na to praznovanje – nenazadnje se slavi ime tega bloga, hehe … no, do takrat pa prav pride tolažba v obliki kakšne odondodske hranilne pogruntavščine … v modri knjigi sicilia a tavola, ki sva jo kupila takoj po fuzbal tekmi med prvim in drugim letnikom srednje na trgcu v marini corti, je pribeležen tudi recept za ribo v kruhovem testu – v nedeljo je bil to fondov kilski brancin, ki se je hranil in umrl za dobro stvar … Nadaljujte z branjem
je bilo napisano v subjectu od mejla, ki mi ga je oni teden poslal jurko in ki ga kar pejstam, da vam bo jasno, za kaj gre:
Read on to find out: dobre pol kg mladega fižola (ali namočenega sivca kot mi zadnjič) 3 piksnice na pari kuhane mlade koruze (ali bolje sveža, doker je mlečna: 6 storžev minimum oguliš,kar pa ni baš lahko) 6-8 krompirjev (odvisno od želene gostote) 3 zreli paradajzi ali kak deci šalše 8 strokov česna, peteršilj, sol, poper svene po preferencah Na olivca daj sesekljan česen in peteršilj, preden zarumeni, dodaj fižol, krompir (cele ali razpolovljene), koruzo, šalšo in zalij z vodo. Poprej 10 min prevreto svene (da re porkerija ven, če maš domačo, mogoče ni treba? vpraši Tino, ampak verjetno soliter je soliter, pa makar domač)vrzi not za družbo in vključi brbotalni program za 2-3 ure. Krompir poloviš ven, ga zmučkaš in vrneš v pisker in po želji zabeliš še z olivcem, če si ga prej dal bolj malo. Ahti,mene je parkrat nesla sol v sviji, ker je najprej počakala, da sem jo dodal in pol hinavsko skočla ven iz svije in se delala, da je bla itak skoz tam. Ampak ker imam same kozliče za otroke, to ni bil problem. Eto. Naj gre v slast, čau,
v slast je seveda šlo, torej je odgovor na vprašanje ja … amapk preden sem prišel do njega dobil sta potekali dve debati: ena z avtorjem recepta o kvaliteti konzerviranega kukuruza, ki je menda v splošnem precej bedna, vkolikor se človek ne posveti podrobnemu branju nalepk na njih in poišče tisto, za katero piše, da so jo skuhali v sopari … še boljše seveda je, če poleti narabutaš par storžev in zamrzneš tiste, ki jih nisi takoj porabil … no, druga debata je potekala s chefico in je bila bolj življenjskega pomena, namreč, ali se sme takele s krompirjem zgoščene bobiče skuhati večer prej in pojesti naslednji dan … mit, ki ga imamo vsi svgrajen v mali možgan pač pravi, da se krompirja ne pogreva, ne pove pa zakaj se ga ne bi smelo, poleg tega pa v izvedbi ni dosleden … recimo: ne sme se pogrevati restanca, pireja in pečenega kromirja, lahko pa se iz krompirja naredijo njoki/svaljki, ki jih pred konzumacijo pogreješ, seveda s krompirjem vred … no, srfačina po webu je dala dva odgovora … tisti bolj pomirjujoč se glasi, da ni toliko problem v porgevanju, kot pa v tem, da je treba krompir čimprej & čimbolj ohladiti, tisti bolj paničen pa pravi, da lahko pogrevanje krompirja povzroči celo botulizem … potem smo naredili tako, da je chef dal kiblo z bobiči jadrno ven na mrzlo in nato koj v hladilnik, naslednji dan pa smo jih dobro prevrete pojedli in, kot vidite, preživeli … je pa res, da bom naslednjič naredil tako, da bom fižol, pujsa, šalšo in kukuruz skuhal vnaprej in krompirje primešal v župo na dan serviranja … me pa zanima, kakšne so krompirjaste navade pri vas doma … pogrevate?
Plan B
Na kakšni zabavnoglasbeni procesiji Aleksander Mežek verjetno še vedno rad brenkne in s pravšnjo mero razčustvovanosti zapoje sivo pot, ki ga vodi, kamor hoče srce – na Gorenjsko, kjer gore so. Še pogosteje – čeprav manj ubrano, zato pa nič manj čustveno – taisti kos glasbe odzvanja iz zadnjih sedežev avtobusa na kakšnem šolskem izletu (vkolikor ni mularija zdaj že v fazi popolnoma individualizirane konzumacije muzike iz lastnih predvajalnikov) ali v luštkani, ob tabornem ognju zbrani druščini. No, v avtu, ki je te dni šibnil po gorenjski avtocesti ni (pa dokler jaz upravljam z njim tudi ne bo, to že lahko rečem) brenkal Aleksander Mežek, ampak se je laserski žarek med naključno pašo po mp3-jih zaustavil tudi na komadu že razpadlega velenjskega hiphop dvojca Plan B, Če bi čarat znal. Kasneje se je izkazalo, da je Blaupunkt med lastnosti funkcije random pozabil navesti njeno jasnovidnost, saj pot na Gorenjsko prvenstveno res ni bila namenjena obisku restavracije Brioni, v kateri smo se znašli po prisilni menjavi načrta v zadnjem trenutku. Ampak pustimo podrobnosti te zgodbe za kakšno bolj komorno omizje in se posvetimo temu, kar ponuja še ne prav dolgo odprta, v minimalistični šik zdizajnirana restavracija (ki je del razslojenega kompleksa, ki vsebuje še bistro, slaščičarno in lounge bar z armagnaci, konjaki, calvadosi, viskiji, koktejli, cigarami … ) Brioni sredi Kranja. Nadaljujte z branjem
