evo, prišel je dan, ko bo v eter pop tv ja šinila nova oddaja, s katero sem se tudi sam kar intenzivno ukvarjal zadnje mesece … kulinaričnemu šovu se reče desetka, ime pa ni povezano zgolj z oceno jedi v oddaji, ki jih pripravlja pro-kuk-master urban demšar p. d. bane, ampak predvsem s finančnim limitom za nakup sestavin: iz desetih evrov je treba scumprat južino s tremi rihtami za štiri ljudi … o tem, kako poteka snemanje oddaje in na kaj vse – o čemer se ti prej še sanja ne – je treba mislit in pazit bom kaj priobčil kdaj drugič … za začetek pa podajam svoje popolnoma subjektivno mnenje o oddaji: imeli smo res srečo, da se je za projekt napalil režiser peter bratuša, ki je desetko vizualno doteral v nulo: oddaja je zelo up-to date, dinamično kadrirana, hitra, polna detajlov, hrana izgleda zupagut … zaradi vsega tega se na snemanjih precej jebčkamo in za eno polurno emisijo v povprečju porabimo sedem neto ur snemanja … ampak se mi zdi, da trud ne gre v nič in da je prav, da je stvar zastavljena tako ambiciozno … meni osebno je fino, ker se sproti učim banetovih fint, izpopolnjujem svojo tehniko in lahko po štrinajst ur skupaj prekladam piskre, seckam čebulo in peteršilj, topim čokolado in guncam afne … bottom line: se mi zdi, da take kuharske oddaje tukaj naokrog še nihče ni vkup sklampfal … upam, da vam bo všeč in vesel bom vaših kritičnih pripomb in sugestij …
Category Archives: kuhinjski bluz
as good as it gets
da se s korenjem ne marava*, trobijo že vrečke s semeni v semenarnah, ko se tiste, z naslikanimi oranžnimi paličicami besno izpostavljajo mojim prstom, vedoč, da ni šans, da bi jih odnesel iz tople štacune ven, v blato, dež, veter in vročino … družinsko izročilo trdi, da je moje averzije do korenja v veliki meri kriv dr. ivan but, ki mi je leta 1973 ali 74 ob hudi introvertiranosti črevesne peristaltike predpisal nekajdnevno dieto, ki se ji je reklo zgolj riževa sluz in korenje … riževa sluz je poc, ki nastane, ko se kuha riž in se ga, močno prekuhanega, odcedi … korenje je pa korenje … no, po parih dneh je menda – tako izročilo – res šlo na bolje, a korenja odsihmal napotnik ne mara … ampak ker je za vse kriv dr. but, mora biti v tej zgodbi en but (po anglešku, se ve) …but, ko smo se zadnjič agrumentirali, je chefica uprozorila eno prav fletno, s pomarančnim sokom dušeno korenje, ki je doseglo meni do sedaj najvišjo mero sprejemljivosti, ever … ne boste verjeli, oni dan sem celo uprizoril reprizo:
seveda je iz znanih razlogov korenje potisnjeno v ozadje, ampak kljub temu predstavlja idealno spremljavo hrustljavo zapečenemu filetu brancina, če so pa zraven še lahki skutni žličniki, pocvrti žajbljevi listi in glaž ne čistno plehkega in slabotnega belega, je veselja v hiši že za kar obilno mero … takole smo ga bixnili: Nadaljujte z branjem
očiščevalna jajca
z odložitivjo maškeradnih artiklov naj bi se ljudstvo malo vzelo k sebi, obrzdalo strasti svojega fizisa in kakšnih štirideset dni živelo malo bolj spokorniško … že že, ali kaj, ko ni pravih zgledov … vodniki naroda so to noč pri slaku spet silno blejali, verjetno največkrat je bila omenjena beseda lojalnost … loji, pač … narodu, ki obstaja kljub takim poglavarjem, se ni treba ničesar bati, še najmanj večnega pogubljenja … v bistvu bomo preskočili tudi vice, saj bomo svojo dozo finalnega prečiščevanja na poti v večno rajanje doživeli že na zemlji, v tej naši dragi tranzicijski deželi … v teh težkih časih se zato velja dobro opremiti s krepčilno košto, a ker je ravno začetek postnega časa, pa še petek povrhu, se bomo izognili mesovju in telo na duhovne izzive pripravili z jajci v vicah, ali, kot na strani 141 svoje družinske huharice zapišejo tonyjevi, uova in purgatorio:
pokanje vicev z jajci je hitri pošihtni snek, s kajlo kruha in kiblo solate pa tvori obrok, certificiran po sistemu slz™* … ic det izi: Nadaljujte z branjem
voda še za v čevlje ni dobra,
kaj šele za gašenje olja … dobro je vedeti:
rep-ete
ko se ti v življenje in v bajto naseli otročad, se tudi sam nehote vrneš nazaj na pota starih štorij in superherojev ranih let … modernim zverjaščkom, strahcem, nodijem in kravicam katkam se v takšni ali drugačni obliki pridružujejo žogice nogice, mojce pokrajculje, sapramiške in zvezdice zaspanke … stari domišljijski heroeši se pri mulariji začuda kar dobro držijo, verjetno tudi po zaslugi ilustracijskega in avdio apdejtanja … to slednje je za nas starše včasih še kar riski biznis, saj nam v ušesih in očesih še vedno ostajajo stare verzije naših domišljijskih junakov … nova zvočna verzije žogice nogice mi je recimo čisto mimo, saj ji absolutno manjka aleksander valič na liku dedka, pa tudi mojca pokrajculja ni tako carska, kot je bila … zanimivo je tudi, da spremembe v predstavitivi pravljice lahko privedejo tudi do spremembe pogleda na junake … recimo: v old-school kasetni verziji zvezdice zaspanke mi je bil daleč največji car boter mesec, ki ga je umikrofonil nace simončič in je bil tak sitnoben, prikupno zmeden in cepetav poslovodja … v novi tiskani verziji zaspanke pa je zaradi ilustracij gorazda vahna največji frajer komet repatec, ki je tak naspidiran motorističen frizurast frajer … boter mesec je sicer kul, ampak je malo preveč jože mencinger, da bi lahko šel ob bok džonibravostemu frajerju od repatca … seveda pa repatec ni ni edini rep-, ki je frajer … za varjenje krepkega, mesnatega, gostega, močnega stewa namreč ni boljšega kosa, kot je volovski rep:

ker je rep poln vezivnega tkiva ga je v svrho optimiziranja končnega rezultata treba pajsati mirno, dostojanstveno in dolgo … v vsakem primeru pa ga je pred pripravo fino za dve/tri urce namakati v slani raztopini, da se malo razmehča … sledeč recepturi v nadaljevanju se boš ob koncu odločil kaj boš jedel: krepko porcijo ust-mokreče sočne govedine v omaki ali čvrst in aromatičen piece govedine v aspiku … če se ne moreš odločiti, lahko imaš oboje, vsekakor pa bi bila napaka, če ne bi dal šanse nobeni od opcij: Nadaljujte z branjem
župa narodne enotnosti
tukaj v sloveniji je skoraj zmeraj kreg … ponavadi se nažigamo po dveh frontah: partizani in domobranci … če se komu da prebijat čez web forume bo na številnih mestih opazil, da zmoremo prav vsako debato pripeljati na partizane in domobrane … v političnih debatah je to še nekako razumljivo, čeprav nesprejemljivo in dosadno … ampak pri nas gre vse po tej špuri … košarka? ni problema: to je vse banda komunistična zafurala, sponzorstvo smelta je bilo samo pranje denarja iz umazanih komunajzarskih biznisov v neuvrščenih državah : kaj boš ti domobranc, ti bi itak najrajš, da bi bila olimpija itljanski klub, a? … olimpia lubiana?! … še premal smo vas postrelil … in tako naprej, brez problema, samo določite temo in čez pet, šest replik smo že sredi druge svetovne vojne … morebiti bi namesto proslav in pogajalskih miz raje pripravili mizo za narodno južino, na kateri bi državljanom postregli s takoleuravnoteženo župo narodne enotnosti:
evo, imamo vse: belino gomolja zelene za ta bele in rdečino slanino za ta rdeče, zdravo zelenjavo za vegije in sočen špehek za mesojede, krepko kremavost za zimske zaspance in svežino jabolk za vitalne migetalkarje … all we are saying is give soup a chance … za trenutek naj vsak pozabi na svoje principe, zakoplje zamere in odloži skrbi, ter se z žlico zapodi v krožnik kremne juhe iz zelene s hrustljavo slanino in jabolki … takole dajmo: Nadaljujte z branjem
nate-čajna kuhna
kljub visoki moralni integriteti in pokončni poštenjakarski drži, ki ju posedujemo člani žirije zlati silvo 08, se tudi mi nismo mogli izogniti rakrani (se opravičujem, ker uporabljam ta glupi termin, ampak glava je še malo bukova od novoletenja) slehernega natečaja, festivala, tekmovanja in izbora: kuhni, ki poteka v zakulisju … no, ker gre za kuharski natečaj, se nam vseeno zdi, da moralnoetičnih kvalitet ne bomo izgubili, saj se je danes zjutraj začela poglobljena analiza prijavljenih mojstrovin … naj povem, da je v konkurenci pet tekmovalcev s šestimi prispevki, kar je močno preseglo pričakovanja organizatorjev … le-ti so zavoljo stranskih učinkov brutalnega veseljačenja (i.e. izguba kratkoročnega spomina …) pričakovali, da se bo komaj kdo spomnil, kaj se je na silvestrovo … no, kako so se ušteli! … iz prijavljenih jedi se da namreč pripraviti prav spodoben jedilnik in to tako po mesni, kot po ribji liniji … edino cukra nam manjka, ampak tega smo pa itak dobili več kot dovolj v obliki decembrskega kičeraja … po internih aktih natečaja je javna objava prijavljenih del do zaključka žiriranja prepovedana, da pa silvestrski voajerji ne bi ostali nepotešeni, priobčujem enega iz naše hišne žurke:
mini čebulniške tatinčke ponudi za srečno 2009, če se ti ne da čakat do takrat, pa bodo šli super h kakšnemu stejkastemu mesovju ali pa kot snekec za k penini ali suhemu belemu … takole postopaj: Nadaljujte z branjem



