watch this!
ključna beseda druge obletnice?
18
energetska kriza
po branju in prima vista analizi šestnajstih ključnih besed, kvalificiranih v izbor koncepta slavnostne večerje, s katero bomo obeležili v 731 dneh nabranih 355 zapisov in 1423 kruhovinskih komentarjev, je postalo jasno, da se bo treba še pred začetkom resnih priprav na produkcijo žrebanja dobro najesti … huh, za soočenje z mazingozeto, vinanano, kolosalnim (če omenim samo tri) pač ne bo dovolj lahkotna poletna košta, energijo bo treba dobiti iz bolj kaloričnih virov … (kot da to ni dovolj, bom kar pojamral, da na ubeseditev čaka kar nekaj kruhovinskih doživetij: super kosilo pri apoloniji, ogled ratatouilla, en fletkan grah s panceto in korenjem, grške tavernarske mezedes, klasicki hotelski buffet, bazilika velikanka – stay tuned, vse to še pride v naslednjen kratkoročnem obdobju) … energetsko krizo je bilo treba začeti reševati pod nujno in takoj, zato sem se obrnil na najbližji predelovalni obrat, kašeljske mlekarne … ekskluzivno za chefa so razvili nov, visokoenergetski, sladkast, dišeč in mazav proizvod … spoznajte naše domače maslo:
za zmešat svoj putr človek ne rabi nič drugega, kot sladko smetano … ampak prav zato mora bit ta smetana čimbolj echt, se pravi čim manj sprocesirana … pri pustotniku se da ujagati nehomogenizirano varianto, če ti pa kje rata dobit ultra frišno in nepasterizirano si pa sploh na poti do najboljšega putra v svojem življenju …
- pol litra sladke smetane
- opcijska sol
smetano z zmerno brzino (na mojem bošmanovem robotu je to tretja prestava od štirih) stepaj … nikakor nočeš, da bi se smetana stepla na hitro, kapiš?! … od začetka stepanja do masla bo trajalo kar nekaj časa, kakšnih dest minut … na začetku lahko še malo pogledaš naokoli, ko pa se smetana začne strjevati, pa imej oko nalepljeno na mikser … ko smetana postane čvrsta, lahko mikser zašibaš na največjo brzino … zdaj pa dobro glej in imej roko na stikalu: nenadoma se bo zgodilo, da bo smetana razpadla na dvoje, na trdno rumenkasta zrnca masla in na belkasto tekočino – pinjenec … ko se to zgodi, nemudoma in takoj in odmah in smesta ugasni mikser … preko sklede povezni gosto cedilo in maslo odcedi od pinjenca … iz pol litra smetane nastane približno 20 dag masla in 3 deci pinjenca … maslo nato kar še v cedilu mešaj z žlico (če hočeš narediti slano maslo, ki je super za mazanje na kruh kot baza sendvičev, primešaj še ščep ali dva soli), da odteče še malo vode in se zrnca spimejo … maslo prestavi v skledico ali model, ki ga lahko prej še obložiš s kuhinjsko folijo, da boš maslo potem lažje zvrnil ven … pinjenec popij ali ga uporabi za zalivanje kakšne kremne zelenjavne juhe, jaz pa ga ponavadi kar zamesim v kruh … na katerega potem namažem maslo in sem ready za nove izzive …
soundtrack: snap – i got the power (speed garage rmx)
ne povej naprej!
hja, ni kaj, leta naredijo svoje, v zameno za izpadanje sivih las pa nam ponujajo obletnice in s tem razlog za festanje … sicer samo enkrat na leto, ampak podarjeni priliki za veselico se ne gleda v zobe oziroma na pogostost … 28. junija 2006 sem prvič potipkal tukajbložno tastaturo in lani ob prvem okroglem jubileju razpisal veliko tradicionalno nagradno igro … zgodovina poroča, da je na slavnostnem žrebanju imel blazno ogromno srečo kamenko, ki je nagrado potem dejansko tudi pokonzumiral … ker je ime lanskega gejma vsebovalo tudi besedo tradicionalno, nimam druge izbire, kot da tudi letos razpišem
VELIKO
TRADICIONALNO
PRAZNOVALNO
NAGRADNO
IGRO
nagrada je ista kot lani: večerja za dva v chefovini! … tudi pravila so podobna kot lani, le da kontestantom omogočajo večjo stopnjo osebne svobode … takole je: v komentar k temule zapisu ali na napo@kruhinvino.com napiši svoje ime, hvalnico kruhu in vinu ter ključno besedo po lastni izbiri, ki bo služila za rdečo nit/koncept nagradne večerje … primer: sem janez novak, kruh in vino sta dbest, ključna beseda je aufbix … (in potem bova s chefico pripravila večerjo, katere rdeča nit/koncept bo beseda aufbix – verjetno bomo cel večer rožljali z noži in jedli klobase, saj veš, kako gre: aufbix!-noževun!-črevenaplot!-porkamadona!) …
naj za zaključek povem, da je omenjena večerja kamenkotu zelo spremenila življenje … ustanovil je svoje podjetje, ga deset mesecev za tem povezal s skupino mayer mccann in ob tem postal izvršni direktor grupe … tako da bodite pripravljeni, da se vam bodo po obisku chefovine začele dogajati ultra fine stvari … prav zato tole nagradno igro zadržite zase in zanjo ne povejte nikomur sploh … manj kot vas bo sodelovalo, večje šanse imate za uspeh! … gud lak!
aja, še deadline: prijave sprejemamo do 5. julija 2008 do polnoči …
high five!
pred petimi leti smo vročinsko gagali že krepko sredi maja in nato še cel junij in julij in nasploh … kako to vemo? … hja, osnovna družinska celica se je prav takrat razširila na tretjega člana, ki pravzparav ni tako radikalno zamenjal življenjskega okolja, kot je to v navadi … chefičino notranjost, segreto na 36.5 stopinj je zamenjal z ljubljanskim ozračjem, segretim na 37 … tle nekje smo, ane … no, prav na minichefov rojstni dan je letos termometer zlezel do bornih 18 stopinj, medtem ko se je z neba zlilo ravno toliko vode, da ni mogel stestirati svojega novega superlisjaškega bicikla … da ni bilo slabe volje, so poskrbeli vrtčevska lazanja in sladoled, chefičini špageti bolonjez in rustikina malinova torta – same minichefu všečne reči, ane … radi spleta okoliščin in datumov smo družinsko festanje letos morali cepiti na dva konca … prvega smo z babi in dedijem zakoličili v robanovem kotu na turistični kmetiji govc s hrustljavim domačim kruhom, pomazanim z maslom in pašteto ter obloženim s solznim savinjskim želodcem in rahlo dimljenim sušenim vratom ter pospremljenim s krepko domačo skuto … nadalje so bili z nami še eht goveja župa, dušena govedina po lovsko s sirovimi štruklji in brusnično marmelado, pohana piška, žlinkrofi, polnjena telečja prsa, v pečici pečen krompir, solata z bučnim oljem in fletna odprta modra frankinja … vsega malo, ravno fino za odpet eno luknjo na pasu … in seveda vrhunsko, celo po za kmetsko hrano specializiranem ilovarju … aja, torto z motivom strele mcqueena smo prinesli s seboj … drugega pa smo naredili doma, za pramamo pa nano pa dedota … pa za slavljenca samega, se razume … začeli smo stoje, s paradižniki, napolnjenimi z ovčjo sirarsko skuto in sladko smetano (no foto, but very good), potem pa za mizo s štirimi rihticami:
[rockyou id=115954296&w=426&h=320]
v grlo smo vlivali oummejt ledeni čaj (ta stari z dodatkom ruma), zlato radgonsko še iz poročnih časov, the legendary batičev chardonnay 99 in a+ rdeče 01 … delitev dela je potekala po ustaljenem vzorcu, tako da lahko za kreme in kidney-mushroom pie aplavdirate chefici, od mene pa tokrat dobite recept za nemško torto, mojo prvo torto ever … Nadaljujte z branjem
konkarne
no, evo, končno je globalno segrevanje doseglo tudi naše kraje, tako da švic kvalitetno teče, senčni kotički so oblegani, hladne pijače in sladoledi obračajo krivuljo pradej navzgor, asfalt tlačijo japanke in sandali, na ogled pa je tudi precej popkov in ljetnih haljinic … marsikdo, tudi jaz med njimi, meni, da je treba tudi krmo, ne le obleko, prilagoditi temperatunim razmeram … zdajle, ko kurimo krepko čez trideset pač ne gre nažigati krvavic in kislega zelja (čeprav centraške turistične oštarije pred japonce postavljajo prav tovrstne narodne specialitete), ampak kaj bolj osvežujočega … seveda pa je treba kdaj po punkersko prkršiti pravila in v vročinskem valu našopati kaj takega, kar sicer srce , telo in duha greje v bolj hladnih cajtih, recimo čili konkarne … nenazadnje ga je zorg – četudi je bilo 37,2 zjutraj – jedel vsak dan, pa ga je betty kljub temu (če ne celo zaradi tega?) imela rada … domača različica, napražena kakšen teden nazaj, je bila ponujena tudi otroškemu oddelku, zato je nismo zalivali z alkoholom in dodatno greli s čiliji … prav zato bi temule
bilo rahlo trapasto reči chili con carne, čeprav izgleda prav tako … razlika je na jeziku, v pripravi pa enkrat vmes v kastrolo zalučaj še pekočine po svojih preferencah in zmožnostih … drugače pa takole: Nadaljujte z branjem
if zanka
računalništvo ni bil moj najljubši srednješolski predmet, čeprav je res, da je tovariš duško na lestvici zabavnosti zasedal zavidljivo drugo mesto … kakšnega blaznega znanja od tam nisem odnesel, zapomnil pa sem si, da obstja nekaj takega kot je if zanko … se mi zdi, zato jo kar apliciram:
if
- si pekel rostbif v kosu, pa ga po čudnem spletu naključij nisi mogel (neverjetno, ampak se zgodi) pojesti do konca
- si priden in si pečeš svoje lastne, hrustljave, dišeče polnozrnate kruhke
- iz hladilnika spraskaš vsaj žlico pikantne gorčice
- te rukne misel, da imaš nekje še za drobno pest rukole
- med tvojo obvezno prehransko opremo sodijo tudi pustotnikovi siri
- hodiš na šiht in se na delovišču zadržuješ vsaj toliko časa, da ti pošteno zakruli v želodcu
then
- boš nekega lepega dne nagrajen z vrhunsko delikatesno malico:
dober algoritem, ni kaj …
spodobi se
hja, fuzbalski smo te dni, kaj bi se bili sprenevedali in se delali idealne … v četrtek sem že na šihtu ene parkrat pokibical, da “hrvacka & luka modrić”, pa sem kasiral zgolj poglede, ki so v najboljšem primeru domnevali, da imam vročino, v najslabšem pa trzali tja proti instituciji v polju … no, ko je jens lehman zvečer dvakrat pobiral europass iz mreže, kroatski gastarbajterski otroci pa so hladnokrvno lomili ze čmn mašin, je bilo že jasno, da je bilo prav, da sem dobrososedskim odnosom dal prednost pred jorasovsko zamerljivostjo … okej, kljub temu, da smo v lipom balunu poslušali pristranski komentar drugod zatemnjenega drugega hrta, pa me vendarle ni zaneslo tako daleč, da bi srebnil kakšno žujo, predvsem zato, ker so njihovi spoti precej fascio in kot taki meni jako odbijajoči (za razliko od ultracool našponanega prvoosebnega next levela guya ritchieja) … imam pa problem s spremljanjem nizozemskih tekem, ker so tako našponane, dinamične in hudobno magnetne, da med utakmico raje ne grem v klet po pirček, da ne bi zamudil kakšne bliskovite kontre … zato pa sem danes že drugi prepričljivi zmagi oranjetov nazdravil z zelo prepričljivim napitkom iz njihove soseščine:
orval, eden od šestih belgijskih trapistovskih pirčkov je s prijetno kislinico in nenavadno, res prepoznavno aromo še dodatno polepšal večer … finta orvalove svojskosti je v tem, da pirček hmeljijo tako, da med tritedenskim zorenjem v pivu namakajo velike vreče, polne hmelja … in ta hmelj prihaja iz nemčije in – saj ni res pa je! – savinjske doline … menihi na svojem webu sicer govorijo o yugoslavian styrian goldingu, ampak mislim, da je vsakomur jasno, kam pes taco moli … kakorkoli – praznujemo! … in kaj šele bo, ko bodo oranjeti lomili portugalce (ali obratno, huh …) no, v kleti na policah po zaslugi bruseljskih dveh stoji še kar nekaj trapističnih flaš, tako da ni strahu pred sušo … ni kaj, v praznovanje se spodobi tako ali drugače vpeljevati sosede, zato vas za nadaljnje sproščujoče in zabavno spremljanje eura 08 napotujem v blogovsko in radijsko soseščino … v prvi pozvonite pri “bergant” , v drugi pa se vsak delavnik ob 16.45 natjunajte na 89.3 ali na www.radiostudent.si in spremljajte smejurijsko emisijo drugi fuzbal …
kruh & vino 