očiščevalna jajca

Posted on by
12

z odložitivjo maškeradnih artiklov naj bi se ljudstvo malo vzelo k sebi, obrzdalo strasti svojega fizisa in kakšnih štirideset dni živelo malo bolj spokorniško … že že, ali kaj, ko ni pravih zgledov … vodniki naroda so to noč pri slaku spet silno blejali, verjetno največkrat je bila omenjena beseda lojalnost … loji, pač … narodu, ki obstaja kljub takim poglavarjem, se ni treba ničesar bati, še najmanj večnega pogubljenja … v bistvu bomo preskočili tudi vice, saj bomo svojo dozo finalnega prečiščevanja na poti v večno rajanje doživeli že na zemlji, v tej naši dragi tranzicijski deželi … v teh težkih časih se zato velja dobro opremiti s krepčilno košto, a ker je ravno začetek postnega časa, pa še petek povrhu, se bomo izognili mesovju in telo na duhovne izzive pripravili z jajci v vicah, ali, kot na strani 141 svoje družinske huharice zapišejo tonyjevi, uova in purgatorio:

direktno iz vic

pokanje vicev z jajci je hitri pošihtni snek, s kajlo kruha in kiblo solate pa tvori obrok, certificiran po sistemu slz™* … ic det izi: Nadaljujte z branjem→

pražsky poznamky

Posted on by
7

ob jubilejnem dvajsetem tripu v prago se mi zdi relevantno priobčiti sledeče pivno-jidelne zabeležke:

1. iz centra prage izginjajo old school pivnice, v katerih je bilo še par let nazaj moč naleteti na domorodske patrone, ki so poznavalsko stoično srebali svoje desitke in pojoče kramljali o življenju vesolju in sploh vsem … na mesto hospoudk in pivnic se skoraj brez izjeme vrivajo vse sorte italske kuhinje, argentinske stejkdžinice in dizajnerski orientalski restorani … praga tako na račun globalnega šmeka izgublja lokalni šarm … kar je do neke mere razumljivo: verjamem, da tudi čehi radi pozobajo kaj nečeškega, ane … je pa vseeno škoda (pa ne avto) vsaj dveh centrskih, za napredek žrtvovanih birtij: podolgovate pivnice radegast na templovi in dvonivojskega pivrneca na maiselovi …

2. kljub de-pivnicizaciji centra se tu in tam najde še kakšen avtohton obrat … recimo jelinkova plzenska pivnica, ultra simpatičen mikro pivsko zatočišče s trebušastim fotrom za pivsko špino in materjo, ki v dve sobici v ozadju nosi krigle, po želji pa tudi kaj iz minimalističnega jidelnega listka:

minimalizem po češko

pivnica je čisto zraven trga narodni trida in je vedno napolnjena z ljubitelji plzenske zlate grenčice s čvrsto peno … je pa res, da okravatani biznismeni, zamišljeni profesorji in klepetavi dvojci brundajočih prijateljev sem večinoma skočijo na enega stoječega, zato za plac ni problema … obisk je nujen že zaradi opazovanja rutinerskih gibov biermajstra (fascinira predvsem konstantno čiščenje inox pulta z gumijastim čistačem za vetrobranska stekla) in zaradi malih požirkov, ki si jih kelnarska mati privoščijo ob vsakem mimohodu …

3. nekatere gostilniške inštitucije so se globalizaciji uprle z investicijami v lastno modernizacijo … že prej ogromna restavracija/pivnica/penzion/pivski bar u medvidku se je še razširila s katakombsko pivnico, štacuno z brendiranimi glaži in ostalo robo največjih čeških pivovarn in svojo mikro pivovarno, v kateri žgejo v hrastovih sodih uležan oldgott, hišni varilec ladislav vesely pa je v istem obratu našopal še enga najmočnješih lagerjev sploh: x-33 ima 33% ekstrakta in med 12.5 in 13% alkohola … previdno z njim! … tudi budvarka, nekoč dvosobna krčmica na dejvicah, se je razširila in popolnoma prenovila, a košta je še vedno zelo poštena, tako kakovostno kot cenovno … za krepko južino ali večerjo v pragi je tole kar must go! … poleg vinohradske posebnice u sadu, se razume …

4. pivo je še vedno narodna češka svetinja … z njim delajo lepo, kozarce fino spirajo z vodo, ker ga v krčmah strežejo skoraj ekskluzivno iz sodov, je vedno prijetnega vonja, z lepo narejeno peno in ravno prav hladno … tle ni zajebancije, pivo je dobro in to ne glede na to, ali ga pijete pri lupilcih na staromestskih namestih ali pri desperadosih v zadnji rupetini v 14, okraju … ako jih kanite lagano srebati cel dan in ostati prisebni naročajte desitke, ker so super frišne, ne zabijejo glave v beton in vsaka popita že kliče po novi … ješte jedne? -ano! …

5. če vam vam v pragi zlušta delikatesne finoče za domov, pojdite semle in ne boste razočarani … naslednjič zagotovo uplenim majhnega črnega brkatega dimljenega soma ali dimljene kotlete tolstobika …

6. tadicionalni nočni snack, hamburger na narodni trida, še vedno strežejo z rahlo osladkanim kislim zeljem, še vedno je na sredi malo hladen in še vedno ga ne moreš pojesti čisto trezen … ampak tradiciji in ljudskemu izročilu ne gre gledati v temperaturo, okus in prehransko vrednost …

rep-ete

Posted on by
12

ko se ti v življenje in v bajto naseli otročad, se tudi sam nehote vrneš nazaj na pota starih štorij in superherojev ranih let … modernim zverjaščkom, strahcem, nodijem in kravicam katkam se v takšni ali drugačni obliki pridružujejo žogice nogice, mojce pokrajculje, sapramiške in zvezdice zaspanke … stari domišljijski heroeši se pri mulariji začuda kar dobro držijo, verjetno tudi po zaslugi ilustracijskega in avdio apdejtanja … to slednje je za nas starše včasih še kar riski biznis, saj nam v ušesih in očesih še vedno ostajajo stare verzije naših domišljijskih junakov … nova zvočna verzije žogice nogice mi je recimo čisto mimo, saj ji absolutno manjka aleksander valič na liku dedka, pa tudi mojca pokrajculja ni tako carska, kot je bila … zanimivo je tudi, da spremembe v predstavitivi pravljice lahko privedejo tudi do spremembe pogleda na junake … recimo: v old-school kasetni verziji zvezdice zaspanke mi je bil daleč največji car boter mesec, ki ga je umikrofonil nace simončič in je bil tak sitnoben, prikupno zmeden in cepetav poslovodja … v novi tiskani verziji zaspanke pa je zaradi ilustracij gorazda vahna največji frajer komet repatec, ki je tak naspidiran motorističen frizurast frajer … boter mesec je sicer kul, ampak je malo preveč jože mencinger, da bi lahko šel ob bok džonibravostemu frajerju od repatca … seveda pa repatec ni ni edini rep-, ki je frajer … za varjenje krepkega, mesnatega, gostega, močnega stewa namreč ni boljšega kosa, kot je volovski rep:

stew v obroču pireja

ker je rep poln vezivnega tkiva ga je v svrho optimiziranja končnega rezultata treba pajsati mirno, dostojanstveno in dolgo … v vsakem primeru pa ga je pred pripravo fino za dve/tri urce namakati v slani raztopini, da se malo razmehča … sledeč recepturi v nadaljevanju se boš ob koncu odločil kaj boš jedel: krepko porcijo ust-mokreče sočne govedine v omaki ali čvrst in aromatičen piece govedine v aspiku … če se ne moreš odločiti, lahko imaš oboje, vsekakor pa bi bila napaka, če ne bi dal šanse nobeni od opcij: Nadaljujte z branjem→

egoistični zvarek

Posted on by
16

pravkar sem si – v kratkem, med nekaj zaporednih šestnajsturnih delavnikov ukleščenem leru – v počastitev prispetja na nov življenjski mejnik zvaril samocrkljajoči energetski napitek za nove življenjske podvige:

ti si moja shoko-simet-ladja …

 v življenju so pač trenutki, ko ne gre brez  penaste, svilnate, dišeče, vroče čokolade … aber: če se imate radi, ne nasedajte cenenim ponaredkom … zase samo najboljše:

  • 40 gramov 70% čokolade
  • dva deci vrelega mleka
  • žlička mletega cimeta (začimbe, ne nogometaša)
nad brbotajočo vodo povezni skledico in vanjo nalomi čokolado … ko se začne topiti dodaj cimet in žlico vrelega mleka in začni mešat z metlico … postopoma in med neprekinjenim mešanjem dodajaj še preostalo mleko … prelij v lonček in si napumpaj ego s kakšno egotripaško rečenico, nato pa v plejerju na ves glas prišponaj še tokratni soundtrack: za konceptualni hepi brzdej to pač ne more biti samo en komad, ampak cela plata: wu-tang clan: enter the wu-tang (36 chambers) … whooo, wuji ga sekajo, so bring it on, so bring it on!!!