druže meato

takole je bilo danes: kot vsako sredo sem tudi danes poskeniral dining & wine sekcijo new york timesa in se najprej zaustavil pri mnogo koristnem kompendiju marka bittmana na temo priprave sto in enega prazničnega snacka v manj kot dvajsetih minutah … potem pa se je moje mesojedo oko nalepilo še na članek o drugi številki revije meatpaper, v katerem urednici revije (sicer bivši vegetarijanki) priznata tudi to, da sta v sloveniji jedli žrebička … no, juhuhu, to je pa že razlog za obisk oficielne strani mesopisa, ki se bolj kot z recepti ukvarja s filozofskimi in sociološkimi apekti odgovornega uživanja mesa … no, za uvodnik prve številke sta se gospodični urednici wizansky in standen dali tudi še posebej slavnostno fotografirati:

dvije amerke i druže tito

minimalistično tihožitje fletnih gospodičen, konkretne komadine mesa, mizice iz ultrapasa in glažev z vodo, ki ga z dobrohotnim pogledom nadzira … jep, to je on, tovariš tito, naš maršal! … lijepu to šniclu imate, omladinke, lijepu!

uničenje povzročitelja tajkunizacije

medtem, ko se tajkunom že tresejo kolena, zaenkrat sicer bolj od mraza, kot od domnevne vojne proti njim, pa se nekateri ukvarjamo z iskanjem vzrokov za tajkunizacijo … in to uspešno! … prvi izsledki namreč kažejo, da se vse skupaj začne na polju … takole je: domnevno so največji slovenski tajkunski pobje zrasli ven iz piva … in v pivu je 88% vode in 12% ekstrakta … ekstrakt je narejen iz slada, kvasa in hmelja … slad je v naših koncih praviloma ječmenov in iz tega dejstva lahko z metodo prekopalčne dedukcije potegnemo sklep, da je eden poglavitnih povzročiteljev tajkunizacije v naši domovini ječmen … krivca sem včeraj že evidentiral v domači špajzi:

yeah, ch, man!

kljub temu, da je skušal svoje poreklo zakriti s tem, da se je oluščil in se tako iz ječmena spremenil v ješprenj, sem reagiral kot bi na mojem mestu vsak pozoren in lojalen državljan: priznanje krivde sem najprej skušal dobiti z lepo besedo, a ker ta ni naletela na lepo mesto, sem mu malo podkuril pod nogami, ga oblil z vrelim maslom in bezal vanj z leseno kuhalnico … nič! … ker je po tričetrt ure še vedno vztrajno molčal, sem ga z največjim užitkom in brez kančka slabe vesti pojedel … ponosen sem, da sem na ta način pripomogel k odpravljanju vzrokov te velike nacionalne nevarnosti in vse zavedne slovence in prebivalce slovenije pozivam, da naredijo enako: Nadaljujte z branjem

r.i.p., luis

alois “luis” kracher je bil kemik, ki je do leta 1990 delal v farmacevtski industriji … takrat se je odpovedal službi in se popolnoma posvetil družinskim vinogradom ob jezeru neusidl, v illmitzu na avstrijsko madžarski meji … proizvodnjo sladkih vin je skupaj z očetom prignal do popolnosti … razvijal je dva različna stila: linija zwischen den seen je posvečena iskanju primarnih sortnih arom, svežine in sadnosti, zato vina zorijo v velikih (od 500 do 3000 litrov) lesenih posodah … linija nouvelle vague je bolj delavno intenzivna, kracher je z njo preizkušal različne metode vinifikacije sladkih vin z vseh koncev sveta: vina zorijo v barikih, med zorenjem jih zračijo in so precej kompleksna … kracherjeve flaške so postale legendarne, in z njimi alois … žal moramo o njem od prejšnje srede pisati v pretekliku, premagal ga je rak trebušne slinavke … in memoriam berem intrevju (.pdf) iz novemberskega decanterja in se spominjam sladkega zweigelta iz leta 2003 …

towk’c

savinjska dolina, kakorkoli že bogato obdarjena z naravnimi lepotami, širnimi gozdovi, vrhunsko oštarijo in pametnimi, lepimi, duhovitimi, močnimi, pokončnimi in skromnimi ljudmi, pa je vendarle prikrajšana za saj lepše rož’ce nima svet, kot je ta vinska trta … deloma se alkoholni problem regije rešuje z žganjekuho (poskusite kdaj katurovc), deloma z nekaj polji hmelja, dobršen del alkoholizma pa povzroča towk’c … s to avtohtono besedo se na našem koncu označuje jabolčnik, mošt, jabolčno vino, skratka ferment zmletih in sprešanih jabolk … v savinjski dolini ga pavri večinoma točijo iz soda in ker je izvrsten thirst-quencher, ga veselo cukajo med pomladanskimi opravili, ko traktor kar bolj urno zašiba po polju, ako se je njega šofer stimuliral s parkrat po dva deci svetlo rjave prozorne in rahlo mehurčkaste (temu rečemo, da je urezn) tekočine … no, ker kljub dežulovičevi teoriji o obdarjenosti slovencev z biznis žilico v savinjski nismo prišli na idejo, da bi towk’c flaširali, so to naredili francozarji … rečejo mu cidre in v leclercu 0,75 litra stane od 1,7 so 3,1 evra … tale

cidre; ita: sidro; sav: towk’c

je ravno nekje na sredi, nekaj čez 2.30 stane … šopajo ga v dveh različicah, suhi (brut) in sladki (doux), oba imata 4.5 % alkohola in oba sta dekorirana z jabolčno pito, čeprav kiseljak k njej prav gotovo ne sodi … no, v chefovini smo s francoskim towk’cem zalili krepko enolončnico s svinjsko ribico in suhimi marelicami … za zimski sobotni dišeči brbotalnik naredi takole: Nadaljujte z branjem

orient express

jutri bo minilo pol leta, odkar je iz pariza zadnjič odpeljal vlak z imenom orient express … famozno titulo so zdaj prilepili vlaku, ki štarta iz strasbourga in se v karlsruheju priklopi na spalnik, ki pelje iz dortmunda na dunaj … originalec je s pomočjo trajektov in bark potnike pripeljal precej dlje, naravnost v istanbul, kjer se je pred ustanovitvijo podjetja birtat gmbh (ne spreglejte, da se firma ponaša z domeno .eu, da so naredili kebab, ki tehtal 2034 kil, da na osrednji fotki na pejdžu kebaba ne brije brkat stric, predvsem pa nikakor! ne!! spreglejte!!! twisterskega uvodnega spota na spletni strani) začelo kebabsko carstvo , ki zadnje čase rine nož v hrbet tradicionalnim mittelevropskim in balkanskim fastfood prehranskim praksam … kdor je hotel malicati kaj takega (torej isto, samo z malo bolj izostrenim fokusom, ker tukaj so se mi od cejenja slin že roke tresle in tudi leicina optika na lumixu ni zalegla),

tretja faza čičerike = 1 x 3,5 x 2

pa se je moral odpraviti še naprej na jugovzhod, kjer je v originalu doma falafel … neketeri arabi ga nažigajo z bobom, drugi s čičeriko, tretji pa z mešanico … v vskame primeru naj bi bil končni rezultat dišeče, hrustljave ocvrte kroglice, ki se jih vtakne v na pol prerezan pita bread … zraven se tolče tanko narezano zelje, nakockan paradajz, tahini z jogurtom, jogurt s peteršiljem in/ali koriandrom … otroci vriskajo, starši mljaskajo in še celo jadranka in lea eva sta veseli, ker tokrat živalim nismo vzeli nič, ampak res nič njihovega … okej, en jogurt za polivke, ampak drugače pa res nič … evo spisek:

Nadaljujte z branjem

kmetijske in rokodelske novice

z veseljem dajemo na svitlo vest, da se je bilo včeraj zvečer, na predvečer godu sv. barbare, mučenke, v fari ljubljana kašelj/zalog, dogajalo veliko duhovno slavje … eden od tamošnjih faranov je bil namreč tega zimskiga večera še posebaj navdahnjen od svetiga duha ino je radi tega jel čudno pomirjujočo rokodelsko ali pak tudi jako meditacijsko reč zganjati … slab firkeljc moke je bil z dvema kurjima jajcema jako močno, vstrajno ino potrpežljivo vkup dajal ino za dva roženkranca na hladnem zavito pustil … med molitvicami sta bila mali luk in strok česneka na putru konec storila, takista peklensko razpaljena kozica pa je tudi moški pesti mlete junetine zavdala, de bi na koncu bila zmes pod ojstrim klinom paličnega mlina se bila v meseno čežano spremenila … nudlasto testo je potlej sam presvitli faran v tanke šnite navaljal inu na za kratek mezinec velike kvadrate narezal ter jel na vsak kvadrat kuglico mesene čežane postavljati … prepognivši te kvadrate v trikotno božjeočesno obliko ino nato še ovijavši jih krog desniga kazalniga persta je faran ene sorte laške jedilne rihte delal:

domače? domače, domače!

danes, na sam god svete barbare, mučenke, jih bode pa bojda v krepko govejsko župo zakuhal ino v krogu svoje familie v trebuh zmetal … aleluja, veselo pritegnite našim radostnim, v nebesa privzdignjenim občutjem …

zraven orglje pripeljati inu poslušati: georg friedrich händel – aleluja

javni poziv k zmernosti

ob začetku veselega decembra sta kruh in vino pripravila in posnela interdisciplinarno predavanje, s katerim želita bralstvo po zgledu starih grških modrecev pozvati k zmerni konzumaciji dobrot, predvsem ‘kohola v norih dnevih, ki sledijo:

za podrobnejši vpogled v pitagorovo teorijo praktičnega omejevanja pa se odpravite semle … pretežno do zmerno!

a8bd0c1ec209fde714ed13df82a4fb3e