ne, franck iz naslova si ni v žlahti s seko, divko in bianco, niti z gospodom kneippom … franck iz naslova bi po dobesedno slovenskem razumevanju njegovega priimka lahko bil v žlahti s kakšno ribiško družino … verjetno pa si franck iz naslova ni nikjer drugje kot na kruhu in vinu v žlahti s sladico iz sliv … povezava je sicer na prvo žogo, ampak ker govorimo o fuzbalerju in zelo na hitro scimpranem crumblu, je verjetno čisto sprejemljiva, akoprav rahlo politično nekorektna: crumble s slivami in franck namreč posedujeta dve lastnosti – sta grda in dobra … samo poglej ta crumble, prosim lepo:
grd, ane? … in zdaj si oglej še francka riberyja … okej, tudi grd, to si videl … da pa boš verjel, da je tudi dober, klikni še semle … za crumble (le kako naj ga slovenimo: drobljenec? drobljivar? drobljivež? krhkavšček? hrskljavec?) boš pa moral kar verjeti, da je dober … no, pravzaprav je zate še boljša rešitev, da mi ne verjameš in ga kar narediš in se prepričaš sam … za osnovo naj ti služijo navodila v nadaljevanju, gotovo pa te bo zamikalo – in prav je tako! – vse skupaj malo vijačiti po svoje … crumble bo vsa vijačenja dobrodušno sprejel, saj je tak tip sladkiša, da z lahkoto odpusti tudi kakšno pretiravanje ali bizarno idejo … vaje v slogu se lahko greš s sadjem, še več variacij pa ti ponuja sestava hrustljave prevleke (stalnica naj bosta le moka in topljeno maslo) … no, grdavž na sliki je nastal takole: Nadaljujte z branjem
