rep-ete

ko se ti v življenje in v bajto naseli otročad, se tudi sam nehote vrneš nazaj na pota starih štorij in superherojev ranih let … modernim zverjaščkom, strahcem, nodijem in kravicam katkam se v takšni ali drugačni obliki pridružujejo žogice nogice, mojce pokrajculje, sapramiške in zvezdice zaspanke … stari domišljijski heroeši se pri mulariji začuda kar dobro držijo, verjetno tudi po zaslugi ilustracijskega in avdio apdejtanja … to slednje je za nas starše včasih še kar riski biznis, saj nam v ušesih in očesih še vedno ostajajo stare verzije naših domišljijskih junakov … nova zvočna verzije žogice nogice mi je recimo čisto mimo, saj ji absolutno manjka aleksander valič na liku dedka, pa tudi mojca pokrajculja ni tako carska, kot je bila … zanimivo je tudi, da spremembe v predstavitivi pravljice lahko privedejo tudi do spremembe pogleda na junake … recimo: v old-school kasetni verziji zvezdice zaspanke mi je bil daleč največji car boter mesec, ki ga je umikrofonil nace simončič in je bil tak sitnoben, prikupno zmeden in cepetav poslovodja … v novi tiskani verziji zaspanke pa je zaradi ilustracij gorazda vahna največji frajer komet repatec, ki je tak naspidiran motorističen frizurast frajer … boter mesec je sicer kul, ampak je malo preveč jože mencinger, da bi lahko šel ob bok džonibravostemu frajerju od repatca … seveda pa repatec ni ni edini rep-, ki je frajer … za varjenje krepkega, mesnatega, gostega, močnega stewa namreč ni boljšega kosa, kot je volovski rep:

stew v obroču pireja

ker je rep poln vezivnega tkiva ga je v svrho optimiziranja končnega rezultata treba pajsati mirno, dostojanstveno in dolgo … v vsakem primeru pa ga je pred pripravo fino za dve/tri urce namakati v slani raztopini, da se malo razmehča … sledeč recepturi v nadaljevanju se boš ob koncu odločil kaj boš jedel: krepko porcijo ust-mokreče sočne govedine v omaki ali čvrst in aromatičen piece govedine v aspiku … če se ne moreš odločiti, lahko imaš oboje, vsekakor pa bi bila napaka, če ne bi dal šanse nobeni od opcij: Nadaljujte z branjem

egoistični zvarek

pravkar sem si – v kratkem, med nekaj zaporednih šestnajsturnih delavnikov ukleščenem leru – v počastitev prispetja na nov življenjski mejnik zvaril samocrkljajoči energetski napitek za nove življenjske podvige:

ti si moja shoko-simet-ladja …

 v življenju so pač trenutki, ko ne gre brez  penaste, svilnate, dišeče, vroče čokolade … aber: če se imate radi, ne nasedajte cenenim ponaredkom … zase samo najboljše:

  • 40 gramov 70% čokolade
  • dva deci vrelega mleka
  • žlička mletega cimeta (začimbe, ne nogometaša)
nad brbotajočo vodo povezni skledico in vanjo nalomi čokolado … ko se začne topiti dodaj cimet in žlico vrelega mleka in začni mešat z metlico … postopoma in med neprekinjenim mešanjem dodajaj še preostalo mleko … prelij v lonček in si napumpaj ego s kakšno egotripaško rečenico, nato pa v plejerju na ves glas prišponaj še tokratni soundtrack: za konceptualni hepi brzdej to pač ne more biti samo en komad, ampak cela plata: wu-tang clan: enter the wu-tang (36 chambers) … whooo, wuji ga sekajo, so bring it on, so bring it on!!!

marko, majstore

ko se je razvedelo, da je naj-majstr ubesedovanja lucidnih misli vihtel tudi kuhalnico in avanture o tem popisal v, kot se zdaj zdi, samoironično naslovljeni kuharski knjigi mrtvih, mi je zaigralo srce in z velikim veseljem sem bral guštajoče pred-ogledne anekdote & recepte v mladini … knjigo sem potem zaradikdovečesa pozabil naročiti … danes sem to napako popravil in se že veselim žmohtnih večerov & kuhinjskih eksperimentov z duhom duhovitega bradača … fejst dedec je bil in res je, kot je v smsu vzdihnil dedo, ko ga je doletela slaba novica: :-(( no, to pa ni blo nujno …

župa narodne enotnosti

tukaj v sloveniji je skoraj zmeraj kreg … ponavadi se nažigamo po dveh frontah: partizani in domobranci … če se komu da prebijat čez web forume bo na številnih mestih opazil, da zmoremo prav vsako debato pripeljati na partizane in domobrane … v političnih debatah je to še nekako razumljivo, čeprav nesprejemljivo in dosadno … ampak pri nas gre vse po tej špuri … košarka? ni problema: to je vse banda komunistična zafurala, sponzorstvo smelta je bilo samo pranje denarja iz umazanih komunajzarskih biznisov v neuvrščenih državah : kaj boš ti domobranc, ti bi itak najrajš, da bi bila olimpija itljanski klub, a? … olimpia lubiana?! … še premal smo vas postrelil … in tako naprej, brez problema, samo določite temo in čez pet, šest replik smo že sredi druge svetovne vojne … morebiti bi namesto proslav in pogajalskih miz raje pripravili mizo za narodno južino, na kateri bi državljanom postregli s takoleuravnoteženo župo narodne enotnosti:

pančeta, japketa, zeleneta … almost healthy!

evo, imamo vse: belino gomolja zelene za ta bele in rdečino slanino za ta rdeče, zdravo zelenjavo za vegije in sočen špehek za mesojede, krepko kremavost za zimske zaspance in svežino jabolk za vitalne migetalkarje … all we are saying is give soup a chance … za trenutek naj vsak pozabi na svoje principe, zakoplje zamere in odloži skrbi, ter se z žlico zapodi v krožnik kremne juhe iz zelene s hrustljavo slanino in jabolki … takole dajmo: Nadaljujte z branjem

agrumentacija

anča banča pomaranča v prvi klopici sedi, pa na seb’ ima nalepko, ki se ji vsak smeji:

narko kartel prodira v vsako slovensko vas

no, narkotiki agrumi res niso, ampak trenutno so v svoji super sočni in dišeči sezoni, zato se splača planiti po njih in si z njih dišečim sokovjem napolniti vitaminov željne organizme … pri čemer pa se ni dobro vedno zanašati na preverjene metode lupljenja, krhljanja, četrkanja in prešanja v sok, temveč vzeti v obzir tudi dejstvo, da se vesele sočnice prav lepo obnašajo tudi po toplotni obdelavi … oni dan smo tako enkrat obrnili sliko in sta dedo in nana prišla sedet za našo mizo … rdeča nit nedeljskega kosila ni bila rdeča, ampak oranžna: v prav vsako stvar je bil namreč vtaknjek kakšen agrum … da smo lažje čakali, je faličnjak namlel super smoothie iz banane, kivija, frišno stisnjenega pomarančnega in na tržnici uplenjenega jabolčnega soka … koj za tem je bilo treba presekat in sicer z zadnjimi kapljami klanškovega iz koncentrata rdečih pomaranč destiliranega šnopca … potem pa je bilo treba že pognati tudi mlevske stroje, po domače zobovje, ki je v precep vzelo toastke, ročno nahlobljene rezine dimljenega norveškega lososa in chefičino maslo, odišavljeno z limonino in pomarančno lupinico in sesekljanim peterešiljem … je pravi hec, kako malo ostrganega agrumja maslu vdihne veliko karakterja in svežine … srebalni aparat je za zraven mlaskal ob super cavi,

wi law ju juvej, je wi du!

ki jo na haciendi juve y camps varijo zgolj iz prostotekočega mošta, potrudijo pa se tudi tako, da na vsako flašo naškrebljajo njen i-d … še enega mega kombota smo bili deležni in sicer se je batičev macerirani in zato lepo rožnatolični sivi pinot 2003 sijajno sestavil z mariniranimi račjimi prsmi in pečeno šnito s karamelizirano pomarančo, njegov pet let starejši in nemacerirani, torej beli, brat pa je trdno držal štango brancinovemu fileju z mandarinami in v pomarančnem soku glaziranemu korenju … za finale smo iz pečice izvlekli še klafutis z mandarinami, iz hladilnika pa kozjaški hruškov mošt … nismo zelo trpeli (razen dedota, ki se radi mršavljenja malo pritegoval od ust) in prav lepo smo se imeli, zato bom v zgodovinski spomin poslal še recepturo za toplo/hladno predjed, alzo za že zgoraj omenjene marinirane račje prsi in pečeno šnito s karamelizirano pomarančo Nadaljujte z branjem

hudo govedo, 2x

naključje je hotelo, da sta se mi v razmaku parih dni v življenju vkup sestavili dve stvari, ki sta povezani z govedom in mačkami … prve je bila nenadejan obisk stare mačke, tamle ob ljubljanici, na katere pročelju piše “steak, rum, vino” … no, že vsaka posamična izmed teh treh besed je dovolj velik magnet, da napotnik na lačno četrtkovo popoldne skrene s poti in se pridruži patronom pri konzumiranju omenjene substance … če so pa vse tri na kupu, pa itak hajd in udri brigu na veselje … stara mačka na odprt razbeljen žar polaga dobro uležano mesovje mesnate in brezroge pasme angus, katere primerke uvaža naravnost iz pekrmurskih pašnikov in iz njih dela razne sorte stejke … rib eye, p.d. bržola, ki si ga je dal speči chef je sestavljen iz dveh krepkih pisov mehkega in okusnega mesa, spečenega v nulo natančno in podloženega s pečenimi melancani, bučkami in, jebiga, korenjem in z v foliji pečenim krompirjem … ako vam je stejk preveč optajte za angusove kocke, vmešane v prikupne prve krožnike: kubanec z bučkami, pikantnim fižolom in sirom je preverjeno fejst za dedce, karibski z ananasom in curryjem pa bo zadišal materam … za otroke delajo fletne burgerčke, ki so z odrasli identično prilogo vred (in s simpatično ceno šestih evrjev) sicer čisto dovolj za normalno medslužbeno kosilo, še posebej, če se po njem ne kaniš zavlečt na kavč, ampak še kaj naredit … ako ti krava, pa čeprav angus, ne diši, ti pobje nacmarijo tudi rakaste jedi, pa precej tropskega sadja radi dajejo v obsežne solate … h kravi se je nagibalo rdeče vino, ki prihaja od tod in od ondod, v vseh primerih pa cela botelja stane 25 evropskih denarjev in v vseh primerih natakajo tudi na glaž … campo viejo reserva je super zbalansiran robidovec, svež, nič prekurjen, ne nažigajoče alkoholast, komajda opazno olesenjen – super simpatično vino, tudi za brez stejka… chianti ruffino pa ne bo pokasiral takega hvalospeva: sicer je lepo dišal po češnjah, ampak je bil v ustih preveč medel, temnikav, starikav, nič frišen … dosadan, no … bottom line: stara mačka je nišna oštarija, jedilnik ni obsežen, zdi se, da si pobje niso hoteli naložiti prevelikega bremena in prav je tako, ker stejkasto rakovniško špuro, ki se jo gredo na odprtem žaru obvladajo v nulo in se pri tem ne spakujejo in ne preseravajo, niti s staffom niti s cenami … fina birtija!

no, drugi mačje-kravji encounter pa se je zgodil na najbolj ogledovanem filmčku na ti-cevi (24.105.240 ogledov & counting) … srečanje je celo dobilo ime bitka pri krugerju (ki ni oni stevo žigon iz odpisanih, ampak park v južni afriki), nauk basni pa je (kljub za govedo neobetavnemu začetku) jasen: don’t mess with beef, baby! …

kin gin rei hatsu!!!

imamo ga! … zlati silvo nula osem je japonec, in s pomočjo internetnih slovarjev se njegovo ime domnevno napiše tako, kot pravi naslov … je pa seveda možno, da bo kakšen orientalist ob tej izjavi od smeha padel na hrbet, zato ga prosim, naj tik pred tem v komentar stisne še svoj predlog prevoda … ampak pojdimo lepo po vrsti … prijavljeni recepti, razvrščeni po vrstnem redu, kot so prihajali v elektronski nabiralnik:
(klikni na ime jedi, da se ti odpre pdf z receptom in fotkami!!!)

1. vale & tatarski biftek

2. kamenko & piranski brancin

3. black & gobova juha

4. black & pečeno pile

5. sašo & dvojna terina

6. bunny & sushi party

tričlanska žirija v sestavi silvestre, chefica in chef je k delu pristopila z zvrhano mero resnosti … vsak član žirije je individulano pregledal, prebral in prevohal vsak prispevek in ga nato ocenil z dvema ocenama: eno za jed samo in drugo za opis njenega nastanka … dobljene ocene je s pomočjo excella popolnoma objektivno premlelo še računalniško drobovje in izvrglo zmagovalca … preden ga razglasimo pa naj podelimo še častne omembe žirije:

veliko pohvalo in virtualni zlati znak pridnoće prejme vale
(za prvoprispeli recept, za ročno zamesene hlebce in za brezhibno izvedbo tatarca kljub vsem oviram na poti (guiness & co.))

virtualno plaketo bratstva in enotnosti prejme kamenko
(za demonstracijo vodenja evropske unije in internacionalizacijo problematike piranskega zaliva in brancina)

virtualni medaljon janeza pavla II. prejme black
(za kar dva prispevka, nastala kljub ekstenzivni večdnevni konzumaciji C2H5OH-ja v krakowski nadškofiji)

titulo cookie rookie of the year prejme sašo
(za edini prispevek, ki ni prišel iz blogosfere in bil kljub temu do samega konca v igri za zmago)

ostala nam je še glavna nagrada, ki si jo je v ostrem boju in po natančni analizi fotofiniša zagotovila

ZMAGOVALKA NATEČAJA IN DOBITNICA NASLOVA
ZLATI SILVO 08
(in celotnega pripadajočega nagradnega sklada)

bunny-san

sushi in da haus!

za svojo silvestrsko kolekcijo sušijev

zmagovalki vzklikamo, jo slavimo in poveličujemo zavolj ročnih spretnosti pri rolanju sušijev in priobčene finte o ravnih repkih kozic, ter jo obenem vabimo, da direkciji tekmovanja sporoči naslov za dostavo oprijemljivega dela nagradnega sklada ter da navdušeno občinstvo nagovori z besedo ali dvema v komentarjih! … ostalim tekmovalcem pa kličem bravo, bravo! … bili ste super, zato vam v imenu kruha in vina čestitam in vam v letu 08 želim popolnoma nič zjebanih receptov! …