o skrivanju raznih občutljivemu jezičku neljubih kuharskih sestavin sta kruh in vino pisala že dolgo (ježeš, skoraj tri leta!) nazaj … in ker večina tam zapisanih opažanj še vedno drži, je prav tako kot pričujoči še vedno veljaven tudi polinkani vintage zapis … tokrat pa o cvetači, ki je ena od tistih reči, ki bi se je marsikdo rad ognil v vsaj tako velikem loku, kot bi se ekipe v ligi prvakov rade izognile barcelone … zamero gre iskati predvsem v čudnem smradku, ki ga cvetača rada daje od sebe pri ekstezivnem kuhanju … le-to je namreč še zmeraj precej prisotno tod naokrog, čeprav cvetki, ki jih kanite pojesti cele res ne potrebujejo kaj prida več od desetih minut v kropu … nu, za kamufliranje cvetače v takele kroketne patrone

jih dodatno še odišavimo in zmehčamo s praženjem na maslu, za final touch v zavajanju občutljivih brbončic pa jih nato še preoblikujemo v kugle, paniramo in ocvremo … ma, vsaj iz firbca bo vsak jedec poskusil eno, od tu naprej pa je mogoče vse, celo to, da bodo cvetača-haterji pohamzali vse in tako za užitek prikrajšali ljubitelje bele nakravžljanke … nekaj dela je s temle, ampak če stvar do pireja spraviš na predvečer, jih dan kasneje samo še narolaš, oblečeš v panado in ocvreš, ali pa jih celo že panirane zmrzneš, s čimer si sploh časovno zmagal … takole daj:

Nadaljujte z branjem→

za fante, ki gredo na češko, vam ni treba biti v skrbeh, saj se le stežka pripeti, da se ne bi imeli fajn … večji problem je s fanti, ki so prisiljeni ostati doma … možno je, da se imajo fajn, a prav gotovo pogrešajo reden letni atentat češke pivokuhinje na ledvice in prebavila … da se ljubezen do srednjeevropske slovanske kuharije ne bi preveč ohladila, je chef oni dan pripravil čehijadni približek za neudeležence letošnje panslavistične ekspedicije … pri tem je uporabil sledeče postopke:

zapeljal se je do diskonta kmetijske zadruge metlika v savljah in kupil zaboj svetlega prazničnega ležaka in zaboj črnega piva bernard … oba sta predstavnika jako kvalitetne generacije zvarkov humpolske pivovarne, ki slovi predvsem po posnemanja vredni praksi, da svojih pirčkov ne pasterizira, pri počasnem srebanju pa pridejo prav natični zamaški, ki pivu pomagajo obdržati svežino

stopil je na tržnico z drogami in kupil naravni ekstrakt kislega testa (droži), ki ga je zmešal s 400 grami polnozrnate ržene, 250 grami bele pšenične, paketkom suhega kvasa, žlico semen kumine in 4 dcl vode … po ektenzivnem mesenju je testo počasi vzhajalo tri ure … po kratkem vmesnem mesenju je vzhajalo še dve uri, po dizajniranju v štruco pa še dobro uro … nadaljevalo se je s slabo uro v pečici pri 200 stopinjah in končalo s takim fletnim, kislim, žmohtnim rženim kruhom:

ker kruh na samo ne gre, je za zraven (poleg piva, jo?)  odprl konzervo dimljenih šprotov, kranjsko klobaso narazal na kose in jo skuhal v gosti salsi iz rdeče čebule, konzerviranih pelatov, peperončinota in črnega piva, že teden prej je nakladal iz češke prinešeni hermelin, ki ga je bilo treba pred serviranjem le odcediti:

skuhal je tapočasen golaž in ga razredčil v gulašovo polevko s houbami a varenim bramorem: suhe jurčke je eno uro namakal v vroči vodi, to vodo nato zmešal s temnim pivom in v njej kuhal na kocke narezan krompir … ko je bil napol kuhan je dodal še par zajemalk golaža, čisto na koncu pa narezane namočene prepražene jurčke

veprovo koleno, torej svinjsko kračo, je dan pred čehijado natrl s soljo in poprom ter jo skupaj z dvema na kolobarje narezanima rdečima čebulama, dvema korenčkoma, kosom zelene in malim vrčkom črnega piva za 24 ur zavezal v veliko pevece vrečko, ki jo je vmes parkrat pretresel in obrnil

na dan veselega dogodka je zelenjavo položil na dno glinene podpeke, nanjo je del dobro obrisano in rahlo naoljeno kračo, zalil s čisto malo marinadnega piva, pokril z drugo glino in dal v pačico na 230 … čez pol ure je pečico zmanjšal na 180 in pekel še uro in pol, pred razrezom pa je krači privoščil še četr ure počitka, med katerim je tekočino zreduciral v omako

kračo so fantje mazali z zenfom in po njej ribali hren, jo osveževali z rdeče-belo zeljno solato, ogljikove hidrate pa je priskrbel bramboraček, tradicionalna češka krompirjeva polpeta, za katero je naribal dva krompirja, ju solil in popral, potresel z moko, zmešal ter po obeh straneh do zlatega ocvrl v ponvi

da se je roba v trebuhih malo posedla je poskrbel fernet s citronoem, pa tudi posladkali smo se češko, torej s palačinkami, ki jih je chef napolnil z na maslu in v svežem pomarančnem soku dušenimi jabolki in brusnicami, splakovanje sladice pa je potekalo z res fletno posebnostjo, 19-odstotnim karamelasto grenkljatim pardubickim porterjem

kljub temu, da na nogah nismo imeli sandal na štunfih, smo se počutili smo se kot čehi … dobry!

če bi živel v ulici talcev v ljubljani, bi imel dva super soseda:

če bi na istem naslovu stanoval še zoktor ezek, bi človek lahko živel izključno od sosedov … 🙂

obdelava ne prav visokoletečih, zato pa zelo okusnih, uporabnih in univarzalnih ptičev, po domače piščancev, je v naši domačiji že postala rutina … pri tetah v pokritki kupim celega fletno rejenega dvoinpol(ali več)kilca (če kdo ve za kakšna prostotekajoča piščeta ali kure, naj se nemudoma javi v mail!), ki potem konča takole: bedra in perutnice gredo posebej, ponavadi kar v zamrzovalnik, kjer se pripravljajo da postanejo tole, tole ali tole … fileji posebej, iz hrbta se nakuha fond, iz mesa, ki se ga po kuhanju fonda pobere s kosti in iz iznutric pa nastane pašteta, ki jo parfumiramo s pomarančami, tartufato, portovcem, kakor pač pride … no, v petek je mi je gospa prodala še prav posebno fletno rejen primerek, ki je s rumeno kožo in pripadajočim podkožnim maščevjem kar klical, da ušpičim še kaj drugega … rezultat das eksperimenta je tole:

žemljica seveda s piščetom nima nobene zveze, zato bodi pozoren na tisto, kar je položeno nanjo … i’m talking kurji ocvirki, man! … hrustljavi, okusni, dišeči, frišni, topli kurji ocvirki … če si fan hrustljavo zapečene kurje kože, potem so tole zate (pa tudi zame, jasno) nebesa …  do njih boš malo težje prišel, če so edina piščeta, ki so ti na voljo, vse mašči oropani in vsepovsod prisotni fabrški piliči … no, kakorkoli: you gotta fight for your right to party with fat chick … potem pa tako: Nadaljujte z branjem→

banane, made in slovenia … svašta!